Omemba: Dušan Jovanović

»Sovraštvo znotraj družine je včasih bolj kruto od sovraštva med tujci.«

»Tekli so proti kuhinji in ustavili jih niso niti klici 'stop'.«

»Vojna ne določi, kdo ima prav, zgolj, kdo obstane.«

»Osrednja slovenska gledališka produkcija je bila manj aktivna pri njeni refleksiji kot siceršnji evropski kulturni prostor.«

»Razmišljaš, kako bi pomagal drugim, da bi v resnici pomagal sebi.«

»Vojna je uprizarjanje nekega fantazmatskega scenarija.«

»Tekli so naprej – hoteli so fižol.«

»Vojna je kot ljubezen, vedno si utre pot.«

»Niti šport ne more brez dobre umetniške akcije.«

»Tako velik projekt je v resnici kombinacija scenografije, arhitekture in celo urbanizma.«

»Vsak začetek je začetek konca.«

»Pogrešam 'pravo' dramatiko – dobra besedila.«

»Oboje je lahko res. V gledališču ni veliko denarja, tako da nikoli nismo mogli posegati po najnaprednejših tehnologijah.«

»Pavza vendar sestavni del dramaturgije predstave.«

»Živa vakcina umetnosti.«

»Disleksija pa je po mojem mnenju samo nekoliko drugačna pamet od splošno veljavne.«

»Brez ljudi, ki jih ni več med nami, naše bivanje ne bi imelo temeljev in naša življenja ne darovanega bogastva.«

»Še tako lep glas, nas opozarja Pavček, ki obvlada raznolike lege, modulacije in bravure, mora biti vedno in vselej tudi glas vesti in odgovornosti.«

»morda sploh najpomembnejši ustvarjalec slovenskega gledališča v zadnjega pol stoletja.«

»motor slovenskega gledališča«

»Nadarjenost obsega le od 10 do 15 odstotkov ustvarjanja vloge, vse drugo je 'težko garanje'.«

»Teater je tako kompleksen, hujši kot svet sam.«

»Rac stopa na oder kot povsem razgaljen in neskončno ranljiv človek, izročen usodi, da se poigra z njim. Bori se z njo, trpi in propada. Nikoli ne popušča, njegov boj je strasten, brezkompromisen, izziva gledalčevo sočutje.«

»Po eni strani je Rac zelo dramski, po drugi pa je blazno duhovit.«

»To je človek, ki dela vse stvari iz sebe. Kar pomeni, da ve, o čem govori, da zastavlja svojo življenjsko izkušnjo, hkrati pa tudi svoj temperament, svojo strast. Svojo kreativno vizijo. Vse to dela iz njega velikansko bitje, karizmatično osebo, ki jo goltaš, ki jo gledaš, ki fascinira, ki srka vase.«

»Jovanovićeve pesmi so kot rezime življenja, zapitek in črta pod obračunom, kot samo na videz preprosto sporočilo.«

»Upanje umre predzadnje.«

»Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli.«

»Koliko koncev tedna sem se dolgočasil z dripci, ki mi ni bilo zanje? Koliko let sem prespal? Kaj ostane, ko pod vse to povlečem črto in naredim končni račun?«

»S širokim zamahom celostnega avtorja Dušan Jovanović predstavlja ključno avtoriteto prenove sodobnega dramskega jezika in odrskega izraza v slovenskem gledališču.«